Dolg je 40–70 cm (mišljeno brez repa), težak 2–5 kg, rep ima dolg 7–11 cm. Zgoraj je rumenkasto rjav s sivim prelivom. Spodaj je bel. Uhlje ima zelo dolge s črnimi konicami, zadnje noge pa daljše in močnejše kot sprednje.

Ima mehko gosto dlako, ki jo zamenja spomladi in jeseni in mu nudi zelo dobro toplotno izolacijo. Sluh je pri zajcih od vseh čutil najbolj razvit. Dolgi uhlji (140 – 150 mm) so vboklo usločeni, obrasli z dolgimi dlakami kar krepi akustične impulze in jih prenaša v srednje in notranje uho. Uhlja sta gibljiva vsak za sebe na vse strani

Prehrana

Zajec je rastlinojedec, objeda zelene dele rastlin (kot so: trave, zelišča, poganjki, jagode, …), pozimi pa tudi lubje. Rastlinska hrana, ki je na razpolago vse leto, je trda, žilava in z obiljem težko prebavljive celuloze, mehki sočni in hranljivi plodovi in semena pa so na voljo le v določeni sezoni. Zato imajo rastlinojedi drugačno zgradbo prebavil kot mesojedi. Pri zajcih se celuloza začne prebavljati šele v slepem črevesju, ki leži za želodcem, obenem pa potuje hitro skozi prebavno cev, zato jo slabo izkoristijo. Tako jim ne preostane drugega, kot da mehke, črne iztrebke še enkrat zaužijejo. Ti iztrebki so bogati z vitamini in neprebavljenimi snovmi. Živali jih poberejo neposredno iz zadnje odprtine. Tu gre za posebne oblikovane sluzaste iztrebke (caecotrofa), ki se tvorijo v slepi krivini želodca in jih zajec izloča, ko miruje.

Spanje

Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.